Hitrost delovanja vsakega računalnika je v veliki meri odvisna od njegovih strojnih komponent. Pri tem ima pomembno vlogo tudi operacijski sistem, gonilniki in razne vhodne naprave. Zelo popularna tehnologija, ki je spremenila svet računalništva v zadnjih nekaj letih, je uporaba SSD trdega diska. Ta je v veliki meri nadomestil klasične trde diske in pohitril tudi zelo stare računalnike. Njegova velika prednost je združljivost z modernimi in starejšimi prenosniki ter namiznimi računalniki. Pri hitrosti delovanja vsake pametne naprave pa je tudi zelo pomembna količina delovnega spomina.
SSD trdi disk ne vsebuje mehaničnih komponent
Klasični trdi diski vsebujejo veliko mehaničnih komponent. Bralna glava, elektro motor in magnetne plošče so samo nekatere izmed teh komponent. Res je, da so sčasoma postale veliko bolj zanesljive. Na žalost pa so še vedno izredno občutljive na različne elemente, kot so udarci, tresljaji in vibracije, vlaga, vročina ipd.
SSD trdi disk pa je sestavljen iz popolnoma elektronskih komponent. Posledica tega je izredno hitrejše delovanje, ki lahko doseže do 10x in višjo hitrost zapisovanja ter branja podatkov. Z vgradnjo SSD-ja tako lahko pohitrimo delovanje tudi starejših in manj zmogljivih računalnikov. Ker pa sama enota ne vsebuje mehaničnih komponent, je popolnoma imuna na vibracije in manjše udarce.
Do 10x hitrejši prenos podatkov s SSD-diskom
Navadni trdi diski so dokaj počasni pri prenosu in zapisu podatkov. To pa lahko povzroča velike zamude pri raznovrstnih opravilih, kot so: namestitev programov in iger, zagon operacijskega sistema in nameščanje posodobitev za operacijski sistem. Z uporabo SSD trdega diska pa močno pohitrimo vse prej omenjene in druge procese v računalniku.
Najbolj osnovni SSD-ji so do 10x hitrejši od povprečnega trdega diska. Zapisujejo lahko do 600MB/s, kar je zelo hitro in več kot dovolj za večino vsakodnevnih nalog. Seveda pa poznamo modernejše SSD diske, ki dosegajo vrtoglave hitrost do 5000 MB/s hitrost zapisovanja in branja podatkov.
Pohitrimo star računalnik z novim diskom SSD
Starejši računalniki so v večini primerov še vedno uporabni. Počasni postanejo iz številnih razlogov, kot je preobremenjen operacijski sistem, virusi, pomankanje prostora na spominskem mediju, okvarjen trdi disk ipd. Nizke cene trdih diskov SSD izvedb nam omogočajo, da te stare računalnike ponovno uporabimo. Uporabimo jih lahko kot pisarniški, HTPC ali drug računalnik. Možen je prenos podatkov iz navadnega diska na SSD z brezplačnimi orodji. To nalogo pa lahko tudi prepustimo računalniškim strokovnjakom.
Spominski moduli predstavljajo velik del zmogljivost vsakega računalnika
Prenosniki, namizni računalniki, pametni telefoni, strežniki in druge pametne ter računalniške naprave vsebujejo svoj RAM. To je kratica za delovni spomin, ki ga naprava uporablja za shranjevanje začasnih podatkov. Večina računalnikov ima dandanes vsaj 4GB pomnilnika. To je dovolj za osnovno uporabo v 32-bitnem okolju Windows ali drugega operacijskega sistema. Za gladko delovanje pa bomo potrebovali vsaj 8GB.
Gamerski računalniki morajo vsebovati 16GB ali večjo kapaciteto spominskih modulov. Enako pa velja za delovne postaje. Gamerski računalniki in delovne postaje so mišljeni za poganjanje zahtevnih aplikacij. Te aplikacije pa zahtevajo veliko delovnega spomina, saj v njega shranjujejo podatke, ki jih potrebujejo za gladko delovanje.
Arhitektura operacijskega sistema določa največjo količino RAM-a
Pri izbiri računalnika moramo paziti na arhitekturo njegovega operacijskega sistema. Poznamo dve glavni arhitekturi, ki sta si na pogled izredno podobni. Tako morda ni takoj opazno, katero uporablja naš računalnik. Dandanes uporablja večino računalnikov 64-bitno arhitekturo operacijskega sistema. Pisarniški in drugi računalniki, ki so mišljeni za nezahtevna opravila, pa morda uporabljajo 32-bitno arhitekturo.
32-bitna arhitektura operacijskega sistema dovoljuje največ 4GB pomnilnika
4GB pomnilnika v našem računalniku je dandanes dovolj za opravljanje večino osnovnih opravil. Med te štejemo brskanje po spletu, gledanje filmov, igranje lahkih iger ipd. Je pa res, da pri bolj zahtevnih programih in igrah lahko naš računalnik prične delovati zelo počasi. Možno pa je tudi, da določene aplikacije sploh ne bo hotel zagnati. 32-bitna arhitektura Windows in drugih operacijskih sistemov dovoljuje uporabo samo 4GB RAM-a . Tudi, če ga imamo v računalniku vgrajenega 16GB, ga bo 32-bitni operacijski sistem prepoznal samo od 3,5GB do 4GB.
64-bitna arhitektura dovoljuje več kot 128GB pomnilnika
Novejša 64-bitna arhitektura operacijskih sistemov dovoljuje uporabo spominskih modulov z ogromno kapaciteto. Tako lahko opazimo bolj zmogljive računalnike z 32GB ali celo 64GB RAM-a. Če 64-bitni sistem namestimo na računalnik z 4GB kapacitete spominskih modulov, bo ta morda deloval počasi, saj 64-bitna arhitektura zahteva več pomnilnika za delovanje.
